Arhivi: Priporočilo

Avtorica: Valérie Perrin
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Vida, 2024
Število strani: 634

ISBN: 978-961-96646-0-5

V zgodbi največji del spremljamo prvoosebno pripoved Violette Toussaint, ki se bo zagotovo vpisala med nepozabne ženske literarne like. Čuvajka pokopališča v majhnem francoskem kraju, oblečena v zimo – temna oblačila, pod katero nosi poletje – barve, s posebno nežnostjo in empatijo skrbi za grobove, skrbno zapisuje vse pogrebe in nagovore. V svojem domu ob sodelavcih, s katerimi je v prisrčnih prijateljskih odnosih, sprejema tudi druge obiskovalce, posluša njihove izpovedi, zgodbe pokojnih se tako prepletajo z zgodbami tistimi, ki ostajajo in negujejo spomine.

Nekega dne jo obišče Julien Seul, policijski komisar, da bi izpolnil skrivnostno poslednjo željo svoje matere, to je biti pokopana ob neznanem moškem. Violett in Juliena poveže ljubezenska zgodba iz preteklosti. V minuli čas se venomer vrača tudi Violettina pripoved, spoznamo jo kot siroto ob rojstvu, otroštvo je prebila v rejniških družinah, nato se je kot mlado dekle poročila s privlačnim, a nestanovitnim Philippom Toussaintom. Čaka jo bridka preizkušnja, ki za sabo pušča popolno opustošenje, vendar ji življenje ponudi novo priložnost. Vsako poglavje se prične z epitafom, kar sovpada s tematiko minljivosti in žalovanja, hkrati pa izredno leposlovno delo izpoveduje hvalnico optimizmu in vitalnosti ter odkrivanju sreče v lepoti sveta in majhnih vsakdanjih stvareh.

(Anja Ogrizek, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj)

Avtorica: Alba de Céspedes
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: NO! Press, 2024
Število strani: 249

ISBN:  978-961-96596-0-1

Alba de Céspedes ki je živela med leti 1911 in 1997, je bila italijansko-kubanska pisateljica. Njena dela je fašistična oblast prepovedala, občinstvo pa jih je oboževalo. Kljub veliki priljubljenosti, ki jo je njeno pisanje dosegalo po drugi svetovni vojni, je moralo miniti več desetletij, da je prodrla v sodobni literarni kanon, kjer dobiva čedalje pomembnejše mesto. Njeni romani združujejo intimne usode in velika ideološka vprašanja, ki jih povezuje vprašanje: Kako svobodna je lahko družba, v kateri niso svobodne ženske?

Valeria Cossati neke nedelje sledi impulzu in kupi črn zvezek, ki kmalu postane njen dnevnik. Skozi pisanje odkriva čedalje več plasti lastnega življenja, kakršnega prej ni želela videti. Tako izvemo skorajda vse o možu in otrocih, pa tudi o starših, in hkrati, med vrsticami, o družbenem, političnem in gospodarskem življenju v Italiji v 50. letih 20. stoletja. Valerija z družino živi na obrobju Rima in je ena redkih žensk svoje generacije, ki mora, da preživijo in otrokoma omogočijo študij, hoditi v službo. Njihovo stanovanje je majhno in sodijo v delavski razred. Že dolgo je nihče več ne kliče Valeria. Je Mama. Mama, ki skrbi za dom in družino. Ob tem ima tudi majhen lastni svet, službo v pisarni pri uspešnem podjetniku. V zvezek zapisuje svoje misli ob dogodkih, ki so se zgodili čez dan. Njena razmišljanja predstavljajo potovanje vase. Valeria se trudi razumeti nove generacije, svet mladih, njenih otrok in sebe oziroma njiju z možem Michelejem v njem. In kakor so mladi vse bolj svobodni in se trgajo od starih družinskih vzorcev in vezi, tako postaja njena želja po svobodi vse večja. Razume, da sama predstavlja vmesno generacijo med svojimi konzervativnimi starši in generacijo otrok, ki želijo živeti tako, kot bodo sami hoteli, predvsem svobodno. Valeria nam razkrije tudi vse finančne, socialne in družbene neenakosti družbe njenega časa. In potem je tu še ljubezen ali vsaj želja po novih čustvih, po ognju, ki lahko vzplamti tudi med starejšimi, po obljubi novega, brezskrbnega življenja, kjer ni večne utrujenosti in žrtvovanja za dom in družino. Bo Valeria zmogla preskočiti generacijsko stopnico, se bo osvobodila, zaživela na novo? To ji lahko prepreči le strah, ki izhaja iz navajenosti na obliko življenja, kot ga je živela do sedaj, navajenost na vzorce, brez katerih skorajda ni mogoče več živeti. Ali bo Valeria dopustila sama sebi, da svobodno zadiha?

Alba de Céspedes piše pronicljivo, čustveno in hkrati realno opazuje čas, v katerem živi Valeria, čas, ki je že preteklost in tudi prihodnost, v kateri bodo živeli njeni potomci.

(Simona Solina, MKL)

Avtor: Michel Houellebeck
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Cankarjeva založba, 2020
Število strani: 159

ISBN: 978-961-282-460-0

Florent-Claude Labrouste je sredi štiridesetih, sovraži svoje ime in na živce mu gre življenje nasploh. Je v nebo vpijoč primer odtujenega, žalostnega in osamljenega moškega srednjih let. Ne najde svetlobe in smisla, čeprav je do naključnih mladenk občudujoče naklonjen in prav zaradi njihove mladosti zavisten. Do svojih partneric je sovražen in si ne pomišlja pustiti jih na cedilu. V svojem cinizmu in nihilizmu je odločen obvladati nivo serotonina v svoji krvi, kar mu nekako omogočajo tablete captorixa proti depresiji pod nujnim zdravniškim nadzorom.

V nemoči proti zahrbtnemu psihičnemu stanju in izgubi libida se izgublja in poskuša pobegniti, tudi v smrt. V obujanju mladostne ljubezni zatava celo v zalezovanje in načrtovanje uboja. Pri tem spoznamo njegovo zavidljivo raven tehničnega znanja. V odnosu do staršev, ki jim tudi sicer ničesar ne očita, je začuda topel in prizanesljiv. Družbeno angažiranost oriše kot svojo poklicno vpetost v kmetijstvo, kot visok državni funkcionar pa v svojem pragmatizmu za propadajoče kmete ne naredi ničesar. Priča je samomoru najboljšega prijatelja Aymerica, ki kot potomec nekaj generacij nekoč bogatih kmetovalcev zapade v neznosno krizo in obup. Zemlja, hrana in pošteno delo so izgubili ceno, globalizacija neusmiljeno požira svoje otroke.

Delo je napisano prvoosebno, družbeno angažirano in verjetno v veliki meri avtobiografsko. Depresivnost je še stopnjevana v primerjavi z zgodnejšimi Houellebecq-ovimi deli in tako ostaja njegov zaščitni znak.

(Cveta Hribernik, Knjižnica Domžale)

Avtorica: Ana Marwan
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Beletrina, 2023
Število strani: 159

ISBN: 978-961-298-026-9

Lipitsch z izvirnim naslovom Der Kreis der Weberknechts je knjižni prvenec slovenske pisateljice Ane Marwan, ki od leta 2005 živi na Dunaju. Piše tako v nemškem kot tudi v slovenskem jeziku. V slovenščini sta bralcem na voljo še roman Zabubljena in zbirka kratke proze z naslovom Krota.

V tokratnem kratkem romanu nam Ana Marwan predstavi pisatelja Karla Lipitscha. Živi zabubljen v svojem malem svetu, uživa v samoti in piše vseobsegajoče delo. Obisk pogreba ga prisili na pot z letalom in kratek skok med ljudi. Ob vrnitvi temelje njegovega mirnega življenja zamaje na videz naključno srečanje s sosedo Mathilde. Vsiljiva soseda ga postopoma ovija v mrežo vljudnosti, pozornosti in naklonjenosti. Lipitsch, variacija Molierjevega ljudomrznika, navdušenje nad razgledano gospo vztrajno zanika. Išče njene slabe lastnosti, saj je njegov odnos do žensk obremenjen s preteklimi izkušnjami. Do družbe ohranja distanco in obsesivno analizira razvoj odnos z Mathilde. Kljub svoji negativni nastrojenosti in socialni nespretnosti Lipitsch deluje kot neškodljiva oseba. Morda tudi največji mizantrop potrebuje sočloveka.

Roman je zapisan v kratkih odstavkih, pisanje pa vodi Lipitschev tok misli in asociacij z občasnimi vpadi sosede Mathilde. Stilsko dovršen prvenec postreže s premišljenim humorjem, (samo)ironijo in strokovno poglobljenim filozofskim razmislekom o ustroju človeštva. Drobci romana namreč razkrivajo o Lipitschu prav toliko kot o družbi sami. Skozi introspekcijo v misli posameznika nam vsem brez zadržkov razkriva največje slabosti človeka in hkrati svoje razloge za osamitev.

Ne manjka niti metatekstualnih navezav na dela Prousta, Paula Austerja, Nietzscheja in mit o Sizifu. In kaj nam bralcem torej lahko ponudi zagrenjeni gospod Lipitsch? Vsekakor marsikatero iztočnico za razmislek o sebi in svetu, v katerem živimo.

(Eva Zadravec, MKL)

Avtor: Anthony Doerr
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Mladinska knjiga, 2016
Število strani: 527

ISBN: 978-961-01-4084-9

Vsa ta nevidna svetloba, za katero je Anthony Doerr leta 2015 prejel Pulitzerjevo nagrado, ni zgolj še ena knjiga o drugi svetovni vojni.

Smo na pragu druge svetovne vojne. Šestletna slepa deklica Marie-Laure preživlja dneve z očetom vdovcem v naravoslovnem muzeju v Parizu. Da bi se znašla v okolišu, kjer živita, ji oče izdela natančno leseno maketo ulic. Nauči se tudi Braillove pisave, s pomočjo katere se lahko potopi v Vernov svet dvajset tisoč milj pod morjem. V Nemčiji osemletni Werner med igro najde pokvarjen radio, ki ga spretno popravi. Glas o talentiranem dečku se razširi po okolici in s popravilom aparatov pri oficirjih si lačna sirota prisluži tudi nekaj kosov torte s smetano. Wernerja njegova nadarjenost pripelje na šolo, na kateri se kali Hitlerjeva mladina. Ko nemške čete vkorakajo v Francijo, se Marie-Laure z očetom zateče v Bretonsko obmorsko mestece Saint-Malo. Tam se znajde tudi Werner, ki s svojim znanjem pod okriljem Wermahta odkriva nezakonita radijska oddajanja.

(Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina)

Avtorja: Bojana Leskovar in Gorazd Mrevlje
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Beletrina, 2023
Število strani: 360

ISBN: 978-961-298-007-8

Gorazd V. Mrevlje je eden najbolj prepoznavnih imen sodobne psihiatrične stroke na Slovenskem. Svojo avtobiografijo je ustvarjal dve leti, nastajala je ob pogovorih s prijateljico Bojano Leskovar, tik pred izdajo knjige spomladi 2023 pa je zaradi bolezni umrl v 77. letu starosti. Znan je bil kot psihiater, psihoterapevt in sodni izvedenec za psihiatrijo, pa tudi predavatelj psihologije umetnosti na AGRFT. Bil je med pionirji pri mnogih novosti v psihiatriji na naših tleh, sodelavci, prijatelji in študentje pa se spominjajo njegovega vedrega in energičnega značaja.

V tej zanimivi knjigi se Gorazd V. Mrevlje tako sprehodi po svoji bogati poklicni karieri, kot tudi po zasebnem življenju. Pri tem se ne drži nujno kronološkega pristopa, temveč pripovedovanje poteka bolj po načelu asociacij, podobno kot bi dejansko poslušali potek terapije. Vendar pa pri tem nikoli ne prične preskakovati med temami ali obdobji, temveč se drži relativno kratkih, vsebinsko lepo zaokroženih poglavij, kar daje celotni knjigi solidno strukturirano podobo. K tekočemu branju polega preprostega in berljivega pripovedovanja pripomore tudi oblika.

Knjiga je izrazito očem prijazna. Tisk je relativno velik in razločen, poglavja in odstavki so pregledno razčlenjeni, v pomoč pa so tudi z barvami očrtane poudarjene ključne besede, ki spominjajo na podčrtane besede v študijskih zapiskih – Mrevlje je namreč spomine pisal na roko, brez računalnika. Vse to naredi branje zelo enostavno in povezano.

Komu torej to knjigo lahko priporočamo? Seveda, poleg tistih, ki so ga poznali osebno ali pa cenijo njegov prispevek k stroki? Zagotovo bo zanimiva vsem tistim, ki se morda odločajo za študij medicine ali psihologije, ali pa jih tema preprosto zanima, saj knjiga med (preglednimi) vrsticami deluje tudi kot poljudnoznanstveni priročnik zgodovine psihiatrične stroke pri nas, procesa izobraževanja in tudi orisa najpogostejših psihiatričnih ter drugih težav, ki nas pestijo v sodobnem času. Prav zaradi slednjih bodo določena poglavja zanimiva za tiste, ki jih je morda strah tesnobe ob upokojitvi, imajo težave z zasvojenostjo, depresijo… Ali pa jih preprosto zanima zgodovina psihiatrije ter včasih zabavne, večkrat tragične, vedno pa odlično zapisane anekdote Gorazda V. Mrevljeta.

Avtor: Björn Natthiko Lindeblad
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Vida, 2022
Število strani: 228

ISBN: 978-961-95485-9-2

Švedski avtor Björn Natthiko Lindeblad, predavatelj in učitelj meditacije, je sredi dvajsetih let svojo poslovno kariero zamenjal za življenje v tajski džungli in postal budistični menih. V takšnem meniškem življenju je živel 17 let, brez denarja, televizije, spolnosti, romanov, alkohola, družine, brez sodobnega udobja in brez lastnega odločanja kdaj in kaj bo jedel.

Björn je bil uspešen v šoli, na univerzi in kasneje v službi v financah, hitro je lezel po karierni lestvici in si pri 26 letih ustvaril uspešno kariero, ko je postal najmlajši finančni direktor velikega švedskega podjetja. Za zunanjega opazovalca morda zveni kot popolno življenje, a sam je spoznal, da sta uspeh in sreča dve različni stvari. Iskal je tisto „več“ in se prvič srečal z meditacijo. Z dihanjem. Kar zveni enostavno, ampak ko vso pozornost namenimo samo dihanju, misli odtavajo. Z veliko vaje mu je uspelo utišati misli in najti mirnost in v njej je našel nagib, da gre v življenju naprej in prvi korak je bil zapustiti službo, ki ga ni niti najmanj zanimala.

Skoraj klišejsko ga nato zapusti dekle in kot mladenič s strtim srcem se znajde na poti v samostan na severu Tajske. Iz njega je pobegnil po štirih dneh, ker ni mogel zdržati, da je vsak dan cel dan sam s svojimi mislimi. Kritičnimi, tarnajočimi, obsojajočimi, zahrbtnimi mislimi. Ko je razmišljal zakaj je temu tako, je ugotovil, da tako noče živeti, da želi uživati v svoji družbi. Vrnil se je v samostan in kar trikrat spet obupal, preden je dokončal tečaj meditacije, v veliko pomoč mu je bil tamkajšnji učitelj, ki ga je vzpodbujal, da naj vsako prepreko prespi. Tako se je naučil, da nič ne
traja. Niti težki časi.

Ob prebiranju literature je Björn zasledil obstoj posebne veje budizma, gozdne menihe, in v njem se je prebudila želja, da se jim pridruži. Za življenje gozdnih menihov je značilna osredotočenost na meditacijo, preprostost in visoka etika. Leto dni je bil menih novinec, moral si je obriti glavo, dobil pa je tudi novo ime. Ko pripravniki postanejo pravi menihi, pa se zavežejo strožjim pravilom, odvisno kateri veji budizma pripadajo. V veji gozdnih menihov, imenovani Theravada, menihi sledijo 227 in nune 311 pravilom. Naučiti se jih morajo na pamet, recitacija pa traja okoli 50 minut. Štiri pravila izstopajo, če prekršiš katero od njih, nisi več menih ali nuna.

Knjiga, napisana v maniri srčnega, skromnega in modrega meniha lahko služi kot opomnik, da moramo živeti s pokončno držo, iz sebe potegniti tisto, kar je najlepše, dokler lahko. Ne moremo se domisliti ničesar, kar bi svet zdaj bolj potreboval.

Avtorica: Slavenka Drakulić
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Beletrina, 2023
Število strani: 192
ISBN: 978-961-284-977-1

Slavenka Drakulić je ena najboljših avtoric z območja bivše Jugo­slavije, s celovitim opusom, ki vključuje eseje (Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali), literarizirane biografije (Dora in Minotaver) in tudi tako intrigantne romane, kot je bil pred leti denimo Okus po moškem.

V Nevidni ženski, v svojem desetem prevodu v slovenščino, se z zbirko kratke proze v kratkih intimnih zgodbah posveti ženskemu staranju. Čeprav se sliši morbidno in zahtevno, pa je branje knjige vse prej kot to. Gre namreč za polnokrvne in raznolike portrete in situacije, ki vzbujajo sočutje in temo z obrobja potiskajo v ospredje.

V knjigi Drakulićeva zaplava proti toku ideologije večne mladosti in zdravja, ki nas v en glas s farmacevtsko, modno, kozmetično, prehransko in še kakšno industrijo od vsepovsod prepričuje, da ni ničesar lažjega kot skriti svoja leta in da je strah pred starostjo in boleznijo odveč. V središču njenega razmišljanja je (žensko) telo, ki z leti postaja vse bolj bledo in prosojno, dokler ne postane nevidno.

To prevladujoče občutje povezuje šestnajst zgodb o odnosih med moškimi in ženskami ter starši in otroki, o izgubljanju spomina in odhajanju, o bolezni in bolečini, in še marsičem, o čemer je težko, a vendarle nujno govoriti.

Avtor: Khaled Hosseini
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: Mladinska knjiga, 2006
Število strani: 417
ISBN: 978-86-11-17577-5

Ganljiva in spretno napisana zgodba o dveh prijateljih se odvija v sedemdesetih letih 20. stoletja, ko se začnejo v Afganistanu dogajati veliki politični in zgodovinski premiki. Amir prihaja iz bogate paštunske družine v Kabulu. Njegov prijatelj Hasan je Hazar, sin služabnika Amirjevega očeta. Prijatelja sta kljub razlikam v družbenem položaju in veri. V Kabulu preživljata brezskrbno mladost, kamor spada tudi tradicionalno spuščanje zmajev. Hasan je zvest, požrtvovalen, pogumen in iskren deček, ki ima nadvse rad muhastega, preračunljivega, včasih tudi dvoličnega in zlobnega Amirja. Ko v državi religiozno in politično oblast prevzamejo talibi, Hasan ostane doma, medtem ko Amir in njegov oče preko hribov, skrita v cisterni, zbežita iz Kabula. V Ameriki začneta novo življenje. A izdano prijateljstvo dolga leta tako muči Amirja, da se odloči vrniti v Afganistan. Med opise običajev in vsakdanjega življenja prebivalcev so v dialoge in drobne stranske zgodbe vtkane univerzalne modrosti o prijateljstvu, pogumu, vztrajnosti, iskrenosti, spodbujanju, ljubezni, miru, zvestobi. Na drugi strani so prikazane krutosti talibskega režima, porušeno mesto, kamenjanje prešuštnikov. Razkrije se nam tudi zgodba o zamolčanem očetovstvu. Knjiga globokih čustev izpod peresa afganistanskega emigranta, ki jo boste želeli prebrati še enkrat.

Odlomek iz knjige:

“Na lepem me je prijelo, da bi odstopil. Da bi odnehal in šel domov. Kaj sem sploh mislil? Zakaj sem se lotil vseh dolgotrajnih priprav, ko sem vendar v naprej vedel, kakšen bo izid? Baba sedi na strehi in me gleda. Njegov pogled sem občutil kakor žarek pripekajočega sonca. Pred menoj je bil velik neuspeh, polomija na celi črti, celo za moja merila.
Ne vem, ali se mi danes ljubi spuščati zmaja, sem rekel.
Saj je vendar krasen dan, se je začudil Hasan.
Zasukal sem se na petah. Nisem več hotel gledati proti strehi domače hiše. Ne vem, mogoče bi bilo bolje, da greva domov.
Takrat je stopil predme in tiho rekel nekaj, kar me je skoraj prestrašilo. Ne pozabi, Amir aga. Nobene pošasti ni, samo čudovit dan.”

Avtorica: Danica Vidmar
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Založba: samozaložba, 2021
Število strani: 179
ISBN: 978-961-95609-0-7

Danica Vidmar, ekonomistka in jungovska coachinja se v osebni izpovedi ukvarja z medgeneracijsko družinsko dinamiko, ki se naslanja na teorije Jesperja Juula, danskega družinskega terapevta, ki ga je spoznala na predavanju o družinah z najstniki. Kasneje se je med njima spletla topla prijateljska vez, v pogovorih z njim pa je Danica osvetlila njene stiske in težave, ki jih je čutila v odnosu z odraslima hčerama. Pripoved nas vodi v njeno otroštvo, kjer se dotika tabu teme disfunkcionalnosti v družinah, kjer je na prvi pogled vse, kot se spodobi in ranah, ki jih otroci iz takšnih družni nikoli ne morejo popolnoma zaceliti. Knjigo Deklice brez gnezda je Vidmarjeva napisala z željo, da se o odnosu med starši in odraslimi otroki spregovori glasneje in bolj iskreno, saj je ta tematika pomembna za starše, za odrasle otroke in tudi za vnuke. S svojo zgodbo želi opolnomočiti generacije odraslih otrok, da bi se ne glede na prejeto dediščino iz primarne družine opogumili in stopili na svojo pot, da bi prevzeli polno odgovornost za svoje življenje in se naučili oblikovati iskrene in povezovalne družinske skupnosti s pomembnostjo postavljanja osebnih meja in iskrenega pogovora. “Ko znamo slišati svoje srčne potrebe, ko s srcem vidimo sebe in druge, imamo Mamo. In ko se pogumno odpravimo v iskanje tega, kar nas izpolnjuje, tolaži in zdravi, ko zgradimo in vzljubimo svojo samostojnost, imamo Očeta. In ko znamo oboje, imamo v sebi Starše, imamo Dom.” pravi. Uvodno besedo, sklenjeno z upanjem, da je mogoče, je napisala Manca Košir.

Odlomek iz knjige:

“Slabo sem zaznavala sebe, zato je bilo nemogoče, da bi znala razlikovati med potrebami in željami. Žal, ne le pri sebi, tudi pri hčerah ne. Zame so bile njune želje enako kot njune potrebe. Napaka, med željami in potrebami je velika razlika. Lahko sta si želeli še en par čevljev, potrebovali pa sta morda vesel popoldan ob skupni peki palačink. Zame je veljalo enako, želela sem si še en nov projekt, potrebovala pa sem objem in podporo.” (str. 140-141)