Domoznanski oddelek

Dandanes je v vsakodnevni medosebni komunikaciji izraz domoznanstvo, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot »raziskovanje, proučevanje ožje domovine«, le še poredko v rabi. Toliko bolj je uveljavljen v knjižničarski stroki, ki ta izraz pojmuje kot posebno dejavnost zbiranja, hranjenja, varovanja, obdelovanja, proučevanja in predstavitve knjižničnih gradiv, ki so zaradi vezanosti na določeno ožje geografsko področje, tematiko in redkost, označena za domoznanska.

Zbiranje tovrstnega materiala v precejšnji meri, ki zajema zlasti različno pisano in tiskano gradivo z zgodovinsko, etnološko, umetnostno in geografsko vsebino, ima na Slovenskem že lepo tradicijo. Skrb za zbiranje teh gradiv so nekdaj izkazovali redki posamezniki bibliofili, v 19. stoletju pa so se jim v teh prizadevanjih poleg takrat pri nas še redkih arhivov, muzejev in knjižnic pridružila še muzejska in zgodovinska društva. Gradivo, ki so ga slednja zbrala, je pogosto postalo osnova posameznih zbirk novoustanovljenih kulturnih ustanov, med katerimi so bile tudi knjižnice.

V Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec se je domoznansko gradivo zbiralo že od 70 let prejšnjega stoletja, načrtno in sistematično pa se je gradivo pričelo tudi obdelovati leta 1999, ko je bibliotekarka Draga Ropič pridobila licenco za katalogizacijo sestavnih delov, po domače povedano, člankov. Od takrat se članki iz najrazličnejših publikacij obdelujejo v sistemu COBISS, kjer jih lahko poiščejo tudi naši uporabniki. Za obdelavo domoznanskih publikacij trenutno skrbita dve bibliotekarki, za monografske Doroteja Vrance, za sestavne dele pa Miša Javornik.

Za našo knjižnico predstavlja domoznansko območje celotna Mislinjska dolina z občinama Slovenj Gradec in Mislinja. Vsi viri, ki nastajajo na tem področju ali pa se nanj tako ali drugače navezujejo, spadajo v domoznansko zbirko.

Sem uvrščamo:

  • monografske publikacije avtorjev, ki živijo ali ustvarjajo na področju Mislinjske doline;
  • monografske publikacije, ki govorijo o tem področju ali ljudeh, ki tu živijo in ustvarjajo oziroma so živeli in ustvarjali;
  • serijske publikacije, izdane na tem območju (Odsevanja, Mislinjska dolina, Prepih, Koroški tednik, Kurent, SGlasnik …);
  • članki iz dnevnih časnikov in časopisov, revij, zbornikov, monografskih publikacij, ki se nanašajo na dogajanje v Mislinjski dolini;
  • drobni tisk (vabila, razglednice, fotografije, plakati, letaki, prospekti, koledarji …);
  • siva literatura (zaključna dela-diplomske, magistrske naloge in doktorske disertacije, seminarske in raziskovalne naloge);
  • glasila organizacij, društev, šol in ostalih javnih ustanov;
  • kartografsko gradivo;
  • avdio, video gradivo, elektronski viri;
  • biografske mape znanih osebnosti, ki so živeli in delovali na našem območju (Franca Ksaverja Meška, Ljube Prenner, Jakoba Sokliča, Huga Wolfa,
    Ernesta Golla, Jožeta Tisnikarja, Franca Tretjaka, Davorina Trstenjaka, Karla Pečka, Franca Bernekerja, Hermana Potočnika Noordunga …) in tudi
    tistih, ki še delujejo (Jožeta Leskovarja, Andreja Makuca …).

Posebno pozornost v naši domoznanski dejavnosti namenjamo duhovniku in pisatelju Francu Ksaverju Mešku, po katerem nosi knjižnica ime že od leta 1974. Počasi dopolnjujemo zbirko Meškovega opusa, ki žal še ni popolna. Vsake nove pridobitve, pa naj si bo iz različnih bukvarn po Sloveniji ali kot darov naših obiskovalcev, smo zelo veseli.

Do konca leta 2019 je domoznanska zbirka štela 1.370 naslovov, od tega 82 serijskih publikacij in 167 naslovov neknjižnega gradiva. Vseh izvodov gradiva je bilo 2.170, kamor pa ne sodijo sestavni deli, oziroma članki, saj ti nimajo zaloge. Teh je trenutno v zbirki 6.982. Veliko gradiva v zbirki je še neobdelanega, sem spadajo predvsem drobni tiski, glasila, starejši članki brez kronoloških podatkov in zapuščine pomembnih Slovenjgradčanov in Mislinjčanov. To je shranjeno v posebnih mapah, urejenih po tematikah ali kronologiji.

Pri pridobivanju in obdelavi gradiva zelo dobro sodelujemo s Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem, ki ima kot osrednja območna knjižnica in upravičenka do obveznega izvoda publikacij večji pregled nad vsem, kar izide in je za našo domoznansko zbirko pomembno. Z ravensko knjižnico sodelujemo tudi pri objavljanju domoznanskih vsebin na portal Kamra, ki skrbi za digitalizacijo slovenske kulturne dediščine.

Urejanje domoznanskega gradiva zahteva čas in natančnost, zbirka nikoli ni zaključena, posodablja se skoraj vsak dan. Popoln pregled nad vsemi dogodki in informacijami, ki so pomembne za zbirko, je skoraj nemogoče zagotoviti, se pa zelo trudimo, da je zbirka karseda aktualna in relevantna. Po eni strani namreč predstavlja celoten pregled dogajanja na našem območju, namenjena pa je tudi za različne tipe uporabnikov, ki bi to gradivo potrebovali za namene izobraževanja, raziskovanja ali informiranja.

Vso domoznansko gradivo je dragoceno, ne samo redko, staro in zgodovinsko, ampak tudi novo in sodobno. Zbirka kot celota predstavlja kulturni in bibliografski unikat, ki mu je treba zagotoviti neokrnjenost in nenehno dopolnjevanje. Zaradi tega je treba tako gradivo varovati in izposojati pod posebnimi pogoji.

Domoznansko gradivo je ločeno od ostalega gradiva v knjižnici in ni v prostem pristopu. Postavljeno je po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), njegova uporaba je povečini omejena na prostore knjižnice.

Vsakega prispevka v našo domoznansko zbirko smo zelo veseli, zato vsa društva, podjetja, ustanove, ki izdajo kakršnokoli publikacijo, vabimo, da tudi nam posredujejo izvod ali dva, razveselimo pa se tudi darov posameznikov – knjig, razglednic, zemljevidov, fotografij, zloženk, brošur … Vsako gradivo v naši zbirki najde svoj prostor.

Kontakt: misa.javornik@sg.sik.si ali 02 883 93 64