Fantje iz Nickla

Avtor: Colson Whitehead
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Leto izida: 2021, Hiša knjig
Št. str.: 213
isbn: 978-961-7076-87-5; 978-961-7076-88-2

Eden izmed znanih literarnih glasov v Združenih državah Amerika je Colson Whitehead. Njegovo prepoznavnost z romanom Podzemna železnica, sta v širni svet dodala tudi Oprah Winfrey, ki je roman uvrstila na seznam svojega bralnega kluba, ter Barack Obama, ki je isto delo priporočil za poletno branje. Roman Podzemna železnica je leta 2017 prejel Pulitzerjevo nagrado. Ponovno pa je avtorju uspelo pridobiti istoimensko nagrado v letošnjem letu z romanom Fantje iz Nickla. Vsebina roman prikazuje temno poglavje ameriške zgodovine v 60. letih prejšnjega stoletja. Mojstrsko je poglobljena v pretresljivo naravo zlobe, zlorabe, posilstva, mučenja in celo umorov, ki so se dogajali v prevzgojnem domu na Floridi. Elvood je temnopolti mladenič, ki zre v boljšo prihodnost. V želji, da prispe na kolidž Melvina Griggsa se od doma odpravi prej. Ker je kolo pokvarjeno, se odloči, da pot do kolidža prepešači ali štopa. Ustavi mu voznik nizkega, živo zelenega, plymoutha 61. Elwood prisede in njuna pot se nadaljuje proti jug. Žal neuspešno, saj se fant po spletu nesrečnih okoliščin znajde pred sodnikom in kasneje na poti proti prevzgojnemu domu za fante na Akademiji Nickel. Prvi občutki o domu niso napačni, a kmalu se izkaže, da za štirimi stenami »hiše strahov«, še posebej s temnopoltimi fanti, ravnajo vse prej kot humano. Elwood za lažje preživljanje temačnih dni, uteho in vse globlje prijateljstvo najde v sotrpinu Turnerju, ki pa je njegovo pravo nasprotje. A ravno Elwoodovi ideali in Turnerej skepticizem pripeljejo do usodnega koraka… Roman, ki raziskovalcem in ljudem z močno osebnostjo in poslušnostjo razkriva še eno plat rasistične ameriške zgodovine.

Odlomek iz knjige:

“Nekaj fantov je zbežalo v nemo prihodnost pod drugim imenom, nakem drugam, in živelo v senci. Do konca življenja so trepetali, da jih bo Nickel ujel. Ubežnike so običajno ujeli, jih peljali na ogled Tovarne sladoleda, nato pa jih za par tednov zaprli v samico, da se poboljšajo. Noro je bilo zbežati in noro je bilo ne zbežati. Le kako naj bi fant gledal čez mejo šolskega zemljišča, videl tisti svobodni, živi svet onkraj nje, ne da bi pomislil na beg na svobodo?”