Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna?

Avtorica: Jeanette Winterson
Razpoložljivost v knjižnici: Na razpolago | COBISS+
Leto izida: 2013, Škuc
Število strani: 227
ISBN: 978-961-6751-70-4

Jeanette Winterson je angleška pisateljica, ki je zaslovela s svojo prvo knjigo Pomaranče niso edino sadje, polavtobiografskem romanu o občutljivi najstnici, ki se upira konvencionalnim vrednotam.

Spomini, v katerih se Wintersonova loteva navideznega razcepa med »srečo« in »normalnostjo«, so zapisani fragmentarno, okoli dogodkov, ki so močno zaznamovali predvsem njeno zgodnje otroštvo. Odraščanje v povojnem času v industrijskem mestu v natlačeni množici delavskega razreda s surovo krušno materjo so posledično pustili pečat na njeni mladi duši, skozi katero je iskala svoj pisateljski jaz in nazadnje ravno zato dokončno sooblikovala njen izjemen dar za pisanje.

V pričujoči knjigi se avtorica spoprijema s travmami posvojenega otroka, s svojo fanatično ne-biološko depresivno materjo, obsedeno s koncem sveta, z ljubezenskimi odnosi in ne-odnosi, s študijem književnosti in s priložnostnimi deli.

Samotno otroštvo do šestnajstega leta je Jeanette preživela v Accringtonu blizu Manchestra s svojimi krušnimi starši, ki so jo posvojili, ko je bila stara komaj šest mesecev. Zaradi pogostega joka jo je krušna mati, gospa Winterson, pogosto imenovala hudičev otrok, sama popolnoma nesposobna dajati otroku ljubezen in toplino, ki jo je takrat najbolj potreboval. Gospa Winterson ni marala življenja, ni imela prijateljev, ponoči ni spala, njen um pa so zmeraj zaposlovale razne interpretacije postapokaliptične prihodnosti. Za vsak najmanjši prekršek je bila Jeanette strogo kaznovana, čez noč zaprta na prag ali pa v shrambo za premog. Tam je imela mnogo časa za premišljevanje in tako so se v njenih mislih pričele rojevati zgodbe. Branje knjig je bilo v njihovi hiši prepovedano, zbirko knjig, ki jo je Jeanette na skrivaj gradila pod posteljo, je mati sežgala, zato se je deklica vse zgodbe pričela učiti na pamet.

Ljubezen do zgod, do knjig in književnosti jo je pripeljala do študija na Oxfordski univerzi, od tam pa do kariere prepoznavne in večkrat nagrajene pisateljice. Kljub uspešnemu življenju pa so jo še vedno preganjala vprašanja o preteklosti, vprašanja kdo je bila njena prava mati in zakaj jo je zapustila. Odloči se, da jo bo poiskala …

Roman Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna? je odkrita, pogumna, zabavna in srce parajoča zgodba o spravi s preteklostjo in vračanju domov za katero je Wintersonova prejela nagrado Whitbread za najboljši prvenec.

Odlomek iz knjige:

“Zelo pogosto sem bila polna besa in brezupa. Vedno sem bila osamljena. Kljub vsemu temu sem bila zaljubljena v življenje. Ko sem bila vznemirjena, sem se potikala po Pennines – ves dan na sendviču z marmelado in steklenico mleka. Ko sem bila zaklenjena ven, ali pa drugo najbolj priljubljeno, zaklenjena v shrambo za premog, sem si izmišljevala zgodbe ter pozabila na mraz in temo. Vem, da so to načini preživetja, a morda zavrnitev, kakršnakoli zavrnitev, da bi se zlomila, pusti dovolj svetlobe in zraka, da še naprej verjameš v svet – sanje o pobegu.” (str. 28)